Prenehala sem obstajati brez njega.
Ima me, marioneta sem. Lahko me spreminja. Ker se uklanjam bolečini. Upogibam. Kot plastelin sem, ki me oblikujejo: on, šefi, učenci. Premehka sem, preobčutljiva. Brezmejna?
Prenehala sem obstajati brez njega in ne želim se preseliti, tam bi bila sama. Plačujem stanarino, a še vedno stanujem pri njem. In njegovi mami. In babici in bratu. Ker nočeva biti sama. Nočem biti sama.
Hočem imeti dom, pogrešam svoj dom. Moj dom je daleč v Sloveniji, jaz pa sem sedaj Tujka.
Slovensko besedo imam, to je vse, kar imam. Slovenskega. Imam slovensko srce, slovensko dušo, slovenske spomine in upanja na vrnitev domov. A kako, brez njega? Brez njega ne morem obstajati, ker ne obstajam več.
Obstajava midva.
Kdo sem bila prej? Gledam Mamute na Youtubu. Pojejo o mojem krščencu v pesmi "Messi".
Moji prijatelji. "Jaz prej" ali "nekdanja jaz", hipi, ki ga družbene norme ne obvladujejo.
Zdaj mi je pomembno:
Da sem dosledna v obeh službah.
Da sem pravočasno v obeh službah.
Da ujamem vlak.
Da povečam število ur, da lahko plačam stanarino garsonjere, v kateri (še) ne živim.
Kričim po domu, a ne morem stran od tu. Zvezali so me on, služba 1 in služba 2. Tako dobro mi še nikoli ni šlo. Tako uspešna sem in vsa vrata se mi odpirajo. Plačo imam. Imam svojo garsonjero, v kateri (še) ne živim. Za kaj sem študirala? Za to. Čemu vse neformalno izobraževanje, vsa praksa, vse izkušnje? Za kaj sem živela in kam se je vse skupaj zlilo? V tole.
Kdo mi je to vse omogočil? On. In srečno naključje.
Koliko sem molila, da bi to vse dobila. Srečno ljubezen, nekoga, ki bi me ljubil toliko, kolikor jaz zmorem ljubiti. Za to bi dala - življenje?
Sem dala vse življenje.
Nimam več ničesar. Ne obstajam več brez njega. Samo še učiteljica sem.
Uresničila sem svoje sanje iz otroštva. Sem učiteljica.
Nisem pa plesalka. Hotela sem biti tudi plesalka in pevka, ampak to nisem več, pa ne vem, zakaj. Učim šest majhnih deklic plesati pri izvenšolskih aktivnostih. Nekaj mi je še ostalo.
Potešila sem svoj apetit po jezikih.
Uresničila sem svoje sanje zrelega obdobja. Nekdo me res ljubi.
Je moj "idealen moški"? ...
Idealen moški? Kdo je to sploh?
Plačala sem ga drago, svoje novo življenje. Plačala sem kvaliteto.
Plačala sem novo življenje s starim življenjem.
V matematiki bi tu bil enačaj. Kar pomeni, da sta enakovredni, ti življenji.
Čemu kupčija?
Da se premika, da se vrti?
In vendar se vrti ...
Čemu potem kupčija?
